Ko je nemško-turški nogometni funkcionar Necat Aygün leta 2020 prevzel vlogo tehničnega direktorja pri nemškem drugoligašu Karlsruher SC, ni prišel kot glasna medijska osebnost, temveč kot strokovnjak za kadrovanje, strukturo in skavting. Njegova naloga ni bila graditi spektakla, temveč sistem.
Stabilizacija klubske strukture
Aygün je v Karlsruhe prišel v obdobju, ko je klub iskal dolgoročno stabilnost po nihajočih rezultatih in prestrukturiranju kadra. Njegova vloga je zajemala:
- vodenje in razvoj skavting oddelka
- sodelovanje pri kadrovanju prve ekipe
- povezovanje akademije z članskim moštvom
- dolgoročno planiranje ekipe
V praksi je Aygün gradil predvsem na bolj sistematičnem pristopu k iskanju igralcev in zmanjševanju impulzivnih prestopov, kar je klub v preteklosti pogosto drago stalo.
Rezultati: manj spektakla, več reda
Čeprav Karlsruhe v njegovem obdobju ni postal vrhunska ekipa v 2. Bundesligi, je klub:
- izboljšal notranjo organizacijo kadrovanja
- bolj dosledno uporabljal mlade igralce iz akademije
- stabiliziral jedro ekipe skozi več sezon
- zmanjšal število napačnih prestopnih odločitev
Klub je v tem času ostal konkurenčen v 2. Bundesligi, Aygün pa je bil znotraj strukture ocenjen kot pomemben člen pri “tihem napredku”, ne pa kot javni obraz uspeha.
Kritike: omejen preboj na športnem področju
Kljub organizacijskim izboljšavam pa Karlsruhe pod njegovim tehničnim vodstvom ni naredil večjega športnega preboja proti vrhu lestvice, oziroma boju za uvrstitev v Bundesligo. Kritiki mu zato očitajo:
- premalo agresivno kadrovanje za višje cilje
- preveliko zanašanje na dolgoročne projekte
- omejen rezultatski skok ekipe
Njegov mandat se je leta 2023 zaključil z odhodom iz kluba.
Strokovnjak sistema, ne revolucije
Aygün v Karlsruheju ni bil “revolucionar”, temveč predvsem sistemski delavec. Njegova največja vrednost je bila v:
- organizaciji skavting mreže
- profesionalizaciji kadrovskega procesa
- stabilnosti klubske strukture
Po drugi strani pa mu manjka tisti element, ki ločuje dobre športne direktorje od elitnih – sposobnost hitrega dviga športne ravni ekipe.
Kaj to pomeni za Olimpijo?
Njegov prihod v Ljubljano zato prinaša jasno sporočilo:
Olimpija ne stavi nujno na spektakel, temveč na strukturo, red in dolgoročno kadrovsko politiko.
Če bo dobil čas, lahko Aygün klub stabilizira podobno kot v Karlsruheju. Ključno vprašanje pa ostaja – ali bo v Ljubljani dobil tudi pogoje za korak dlje: za boj za vrh, ne le za red.
